KRATEK ORIS ZGODOVINE IN RAZVOJ OSNOVNE ŠOLE BLAGOVNA

Na podlagi sklepa deželnega šolskega sveta za Štajersko v Gradcu je bila z odlokom št. 460 z dne 16. januarja 1884 ustanovljena samostojna ENORAZREDNA LJUDSKA ŠOLA. Šolski okoliš je nastal iz vasi Goričica, Ogorevc, Proseniško, Repno, Sv. Rozalija in Cerovec.

Za prvo učilnico so določili hišo v Goričici št. 2, ki je bila last graščine BLAGOVNA (takratna lastnica je bila Magdalena Berks). Po graščini je dobila šola tudi ime Blagovna, čeprav v občini ni nobene vasi s tem imenom. Šolska soba je bila temna in vlažna in za učilnico zelo neprimerna. Pouk se je pričel šele 16. avgusta 1886. Najemnino je plačal krajni šolski svet Sv. Jurij ob južni železnici v višini 30 goldinarjev. Ljudje in krajni šolski svet so takoj spoznali, da učilnica ne ustreza učnim namenom, zato so bili leto pozneje najeti drugi šolski prostori na Proseniškem. Tako omenovani »Simončičev salon« je oddal v najem gostilničar in posestnik Franc Majcen. Ta učilnica je bila nekoliko boljša od prve. Prvo leto je šolo obiskovalo 86 otrok.

Zaradi stalnega naraščanja števila šoloobveznih otrok se je šola v šolskem letu 1900/01 razširila v DVORAZREDNO, pouk pa je potekal še do 15. februarja 1902 v edini učni sobi, v “salonu”. Takratni učitelj je poučeval drugi razred dopoldne, prvega pa popoldne. Zato se je krajni šolski svet odločil za zidavo novega šolskega poslopja. V ta namen je kupil od posestnika Teichmeistra v kraju Proseniško ob okrajni cesti stoječo hišico s hlevom, njivo in travnikom za 600 goldinarjev. Temeljni kamen za novo šolsko poslopje so položili 17. junija 1901. Premožnejši posestniki so darovali ogromno lesa, potrebnega za novo šolo. Tako je zraslo v ponos kraju novo šolsko poslopje, zidano za dvorazrednico, s primernim upraviteljskim stanovanjem in sobo za učiteljico. Vsa stavba s šolsko opremo je stala takrat 11.600 kron. Novemu šolskemu poslopju so priključili šolski vrt ter igrišče in sadovnjak. Šola se je 17. februarja 1902 preselila v lastno šolsko poslopje.

Šola je bila prvotno administrativno podrejena krajnemu šolskemu svetu Sv. Jurij ob južni železnici, leta 1906 pa je dobila lasten krajni šolski svet.

Pouk je potekal v slovenskem jeziku. V začetku šolskega leta 1891/92 so uvedli nemščino kot neobvezen predmet, ukinili pa so jo ob razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918. Namesto nje je bila uvedena srbohrvaščina kot obvezen učni predmet. Šolska spričevala so podeljevali četrtletno, od začetka šolskega leta 1921/22 pa polletno.

Šolsko kroniko so do leta 1912 pisali v nemškem jeziku, nadučitelj Josip Gosak pa jo je leta 1913 pričel pisati v slovenskem jeziku. Na šoli se ni vodila ne zlata in ne črna knjiga.

Velike zasluge za razvoj šole je imel nadučitelj Jakob Stante, ki je na Blagovni služboval od leta 1895 do 1912. Zaradi veselja do kmetovanja ga je imelo prebivalstvo zelo rado. Po njegovi upokojitvi je opravljal začasno službo upravitelja učitelj Josip Gosak, ki je ostal na tem mestu do aprila leta 1914. Med šolsko mladino je vnašal veselje do kmetovanja. Učil jih je cepiti sadna drevesa. Nato je bil za šolskega upravitelja imenovan Matej Žgajner, ki je služboval do leta 1932, ko se je upokojil. Pod njegovim upraviteljevanjem so službovale učiteljice Amalija Leskovec, Olga Ille, Berta Kos in Marija Kavec. Po Mateju Žgajnerju je postala šolska upraviteljica Franja Šušteršič.

Adolf Arzenšek je deloval kot učitelj – upravitelj od 17. oktobra 1933 do začetka vojne. Tedaj je bila na šoli še učiteljica Anica Kodela.

Ob začetku vojne nista bila izseljena in ju torej ni doletela usoda večine slovenskega učiteljstva. Adolf Arzenšek je odšel v Sv. Jurij pri Celju, kjer je kmalu dobil mesto tajnika na občini. Da pa je obdržal svojo službo, je moral voditi na šoli tečaje nemščine za odrasle.

Učiteljica Anica Kodela je dobila učiteljsko mesto nekje v Avstriji. Med vojno so učili nemški učitelji v nemškem jeziku. To so bili Franz Loidl, za njim učiteljski pripravnik Hans Anderle in učiteljica Erna Francl.

Učitelj in začasni šolski upravitelj Voigt je služboval v šolskem letu 1943/44.

Po zaključku tega šolskega leta sta odšla šolski upravitelj in učiteljica verjetno domov in se nista več vrnila.

Do mladine so bili nemški učitelji dokaj prijazni, saj so bili na Blagovno večinoma poslani kazensko, kot na primer učitelj Voigt.

  1. januarja 1945 so partizani šolo zažgali, da se v njej ne bi naselila okupatorska vojska. Zgorela je streha, večina stropov in podov ter pohištvo in učila. Verjetno je zgorela tudi kronika.

Jeseni 1945 so šolo obnovili, tako da se je pouk lahko začel. Vpisanih je bilo 80 otrok. Vsi so zbirali prispevke za obnovo. Otroci so zaslužili, ko so igrali igrice. Veliko pa so sami delali, saj so leta 1947 opravili 341 udarniških ur.

Pomembna učna snov je bila seveda OSVOBODILNI BOJ ter PETLETNI GOSPODARSKI PLAN. Ves čas so predstavljali poseben problem športni rekviziti, saj so se učenci silno razveselili žoge, ki so jo leta 1948 dobili za nagrado.

Leta 1949 šola ni bila več osemletna, temveč štiriletna. V peti razred so se učenci prešolali na šole v Šentjur, na Ljubečno, v Štore ali Celje. Prevoz ni bil urejen, zato so mnogi hodili peš ali se vozili s kolesom.

V šolskem letu 1949/50 so krajevni urad prestavili na Sele in učenci so dobili pionirsko sobo. V njej so pripravljali razstave svojih izdelkov.

Leta 1951 je bila šola končno obnovljena. Baje so se za to odločile vse organizacije v kraju ob kresu, ko so praznovali obletnico OF.

Nato je dve leti potekal pouk do 6. razreda.

Leta 1954 so spremenili šolski okoliš. Število učencev je padlo in od tedaj je imela šola spet 4 razrede, združene v 2 oddelka.

V takratnem obdobju so imeli učenci posebno nalogo: zatiranje koloradskega hrošča in kaparja. Na izlete so se vozili s tovornjakom. Ob športnih dnevih so odšli peš v Šentjur, kjer so si ogledali filmsko predstavo, nato pa se spet peš vrnili in tako prepešačili po 12 kilometrov.

Leta 1959 je bila obnovljena partizanska bolnica ZIMA na Cerovcu. Učenci so sklenili, da bodo bolnico obiskali vsako leto in okrasili tamkajšnje tri grobove.

Leta 1962 so pripravili razstavo starinskih predmetov, ki so jih zbirali po domovih v kraju. Pohvaljena je bila celo v Celjskem tedniku kot ena najboljših na tem področju.

  1. decembra 1962 je bila šola priključena kot PODRUŽNICA k centralni šoli Šentjur. Tako je tudi sedaj. Upravitelj centralne šole je bil tedaj Ernest Rečnik, vodja šole na Blagovni pa Cilka Polšak.

Ernest Rečnik je opravljal ravnateljske dolžnosti do konca šolskega leta 1973/74, ko se je upokojil. Za tem je bil tri leta ravnatelj centralne šole Mirko Vrečko.

V letih 1969/70 so šolo obnovili (voda, parket, nova fasada, drvarnica, nove peči), v letu 1980 je šola dobila novo kritino, leta 1982 pa tudi centralno ogrevanje. V šoli sta bili dve učilnici, kuhinja, jedilnica in soba za telesno vzgojo.

Od 1978 do 1986 je bil ravnatelj Franc Krampl.

V začetku šolskega leta 1987/88 smo se zaradi obnove šole in izgradnje prizidka vozili v šolo v Šentjur, 3. novembra 1987 pa smo se preselili v obnovljeno in razširjeno šolo. Od tedaj dalje imamo štiri učilnice, zbornico, knjižnico, pisarno, sanitarije, jedilnico; kuhinja je dobila moderne pripomočke. V šoli je tudi oddelek otroškega vrtca.

V gradbenem odboru so bili: predsednik Jože Mastnak – Marjan in člani Ljudmila Mastnak – Beba, Marija Rataj, Marjana Mastnak, Milena Jan, Marjan Gradišnik, Franc Krampl, Emil Krivec, Miloš Rant, Marjan Prelec, Boris Križmančič, Edi Peperko, Jože Zupanc.

Za gradnjo je dala 70 % sredstev Cinkarna Celje kot odškodnino, ker je na področju Blagovne gradila deponijo sadre, 22 % sredstev je bilo zagotovljenih iz občinskega proračuna, 8 % pa je prispevala KS Blagovna. Zaradi te gradnje je bilo v KS Blagovna precej hude krvi.

Maja 1988 pa je bilo asfaltirano še novo šolsko igrišče.

Za našo šolo je bilo nadvse pomembno šolsko leto 1988/89, ko se je razširil šolski okoliš na vso KS Blagovna. Od tedaj dalje ni več kombiniranih oddelkov. Veliko zaslug pri tem je imela učiteljica Beba Mastnak, ki je dala naši šoli neizbrisen pečat.

Tako smo bili veseli večje in prenovljene šole, da smo sanjali le še o novi telovadnici. Z veliko mero prizadevanja takratnega vodstva KS Blagovna in ravnatelja Marjana Gradišnika, ki skrbi za našo šolo že od leta 1986, je napočil za šolo in kraj vesel dogodek – otvoritev nove, sodobno opremljene TELOVADNICE. Ob krajevnem prazniku 23. oktobra 1993 jo je slovesno odprl takratni minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.

Na šoli prav tako sledimo vsem novostim na področju vzgoje in izobraževanja. V šolskem letu 1992/93 so učenci 1. razreda sodelovali v projektu OPISNEGA OCENJEVANJA, ki se je v naše šole šele uvajalo. V naslednjem šolskem letu so bili opisno ocenjeni še učenci  2. razreda in tako je tudi sedaj.

Leta 2000/01 smo pričeli postopno uvajati 9- letno osnovno šolo. V šol. letu 2004/05 je bilo na šoli 64 učencev. Organizirano  je bilo jutranje varstvo in oddelek podaljšanega bivanja, v sklopu katerega je tudi varstvo vozačev. V tem času se je pridobila še ena učilnica v pritličju, računalniška učilnica, dvema učilnicama je bil zamenjan lesen strop z betonskim, vse učilnice so opremljene z novim pohištvom.

  1. junija 2003 je bila podpisna EKO listina, eko zastava pa je bila podeljena v Cankarjevem domu. Zavedamo se, da je treba ekološko zavest vcepljati že v osnovni šoli, da bodo naši eko šolarji zrasli v odgovorne ljudi, ki bodo znali presoditi, kaj je koristno, kaj je nujno in prepoznati, kaj je nepotrebno in škodljivo.

V letu 2015 je bila izvedena energetska sanacija šole. Ta projekt  je zajemal  izdelavo toplotno izolacijske fasade, izolacijo podstrešja ter strehe, menjavo strešne kritine in menjavo dotrajanega stavbnega pohištva. S  tem je celotna  šola, ki jo sestavljajo stara šola ter prizidki iz različnih obdobij,  dobila  poenoten zunanji  izgled.

V letu 2016 se je v  želji po doseganju tehničnih standardov,  izvedel prizidek nove razdeljevalne kuhinje ter preureditev notranjih prostorov. Prizidek je dvoetažen v izmeri po cca 45 m², oziroma skupno cca 90 m². V kletni etaži je prostor za dostavno vozilo, v pritličju pa je razdeljevalna kuhinja. Na mestu stare kuhinje so bila izvedena rušitvena dela in popolna prenova prostora v igralnici prvega starostnega razreda, kjer je zdaj nova igralnica s sanitarijami. V celoti je bila rekonstruirana obstoječa zastarela in dotrajana kotlovnica za večjo energetsko varčnost. Izvedlo se je novo notranje stopnišče ter dostop v telovadnico skozi hodnik. Vse izboljšave omogočajo lažjo prostorsko organizacijo v objektu, kjer sobivajo vrtčevski otroci in šolarji.

Učence želimo navajati, da bi prosti čas preživeli koristno in ustvarjalno, zato jim nudimo tudi interesne dejavnosti.  Ravnatelj šole nenehno skrbi, da je naša šola sodobna in funkcionalna tudi na področju učil in učne tehnologije.

Da bomo lahko skupaj z učenci zakorakali v informacijsko družbo, se učiteljice dobro zavedamo, da se je treba nenehno izobraževati, saj je to edina pot, s katero učimo in vzgajamo mlado generacijo. Učitelji živimo za šolo in njeno okolje ter s tem odločujoče vplivamo na razvoj življenja v kraju.

Hedvika Pikl in Petra Artnak

Viri:

Šolska kronika

Gradivo o OŠ Blagovna – Slovenski šolski muzej v Ljubljani